Svet snovi

Vse kar nas obdaja je zgrajeno iz majhnih in še manjših in še manjših koščkov. Tukaj jih bomo imenovali delci. Iz delcev se sestoji prav vse, npr. naše telo, dežna kapljica, knjiga in ekran, na katerem sedaj berete to besedilo. Snovi delimo na tri osnovne skupine: trdne snovi, tekočine in pline. Prav vsaka skupina posebej ima določene fizikalne lasnosti. Npr. tekočina ima neko določeno prostornino, nima pa oblike. Snovi lahko prehajajo iz enega stanja v drugo, npr. voda, železo, diamant. Delci so v teh treh skupinah vedno isti, spreminja se jim le njihova razporeditev. Svet snovi ne bi obstajal, če se snovi ne bi mešale v nove snovi, ki jih imenujemo zmesi. Snovi najdemo v naravi ( kamen, zrak, voda, les...), precej pa jih ljudje izdelamo sami (kovine, steklo, papir, plastične mase...).

V tej rubruki bomo spoznavali vse vrste snovi, zmesi, substance...skozi igro in zanimive eksperimente, bomo proučevali njihove kemijske in fizikalne lastnosti ter opazovali kako reagirajo in kako se obnašajo pri različnih pogojih.

PostHeaderIcon Vulkanski izbruh v vrtcu Prebold

"Naša" vzgojiteljica, Mateja Matko, nam je poslala opis delavnice, ki jo je izvedla s svojo skupino v vrtcu. Takole nam je napisala: "Nad eksperimenti so bili vsi otroci zelo navdušeni in imel interes celo uro in pol. Vzgojiteljice, ki so nas hospitirale, so bile tudi zelo navdušene.Tako, da nam je tale zadeva res super uspela."

Draga Mateja, HVALA za vaš trud in za to, ker skrbite za promocijo naravoslovja med malimi radovedneži! Veseli smo,da smo del vaših ustvarjanj in obratno vi del naših!

Potrebujemo: glino, podlago, barvilo – rdeča, rumena tempera barva ali paradižnikova mezga, kis, pecilni prašek, žličko ali paličico, *PVC-posodice, manjše plastenke za sestavine.

Naredimo: Na osnovi predstave o vulkanih, usmerimo otroka k oblikovanju lastnega vulkana, po potrebi spomnimo, da ima vulkan na vrhu tudi luknjo (npr. globoka za polovico kazalca). Omogočimo otroku, da pri oblikovanju-kiparjenju vulkana izrazi lastno ustvarjalnost. Ko je glineni vulkan izdelan, ga lahko takoj uporabimo za eksperiment; in sicer: V odprtino vulkana nakapljamo nekaj kapljic (npr. 5) barvila, vlijemo kis malo pod rob odprtine in ti dve sestavini premešamo, postopoma dodajamo pecilni prašek. Vse sestavine otroci pogledajo, vonjajo, tipajo in jih opisujejo s svojimi izkušnjami. Povežemo konkretno z uporabo teh snovi v prehrani (kis-solata, pecilni prašek-pecivo-rast). Ob tem spodbudimo otroke k pozornemu opazovanju, poslušanju eksperimenta. Naj otroci nekaj trenutkov samo opazujejo in razmišljajo. Nato sledi pogovor. Otroci naj po vodenem poskusu še sami preizkušajo in komentirajo ter seveda uživajo.

Razložimo:

Priporočam pred eksperimentom ogled videoposnetkov o vulkanih oz. njihovem delovanju in brskanje po različnih poljudnoznanstvenih knjigah o geologiji. Denimo: Zakaj neki vulkanom odnese vrh? (Greenwood, R.); Vulkani (Steele, P.) in različne knjige, revije o Planetu Zemlja. Ob tem naj odrasli bere in hkrati pojasni delovanje vulkana. Vulkan imenujemo tudi ognjenik, kar je otrokom bližja beseda v povezavi z ognjem. Otroku damo kos gline, katero tipa, jo opazuje, vonja, oblikuje in izraža svoja občutenja. Obrazložimo, da je glina sestavina zemeljskih tal. Izdelovanje vulkana razložimo z nastankom akumulacije – usedanje zemlje in nastajanje hriba ali gore. Pecilni prašek vsebuje natrijev hidrogenkarbonat, ki reagira z ocetno kislino v kisu. Nastane sol in ogljikov dioksid, ki izhaja ob pojavu močnega penjenja – vulkanskem izbruhu.

Vulkanski izbruh povzročijo veliki pritiski žarečih kamnov, zemlje v samem vulkanu – vulkanskem kotlu pod površino. Izbruh nastane kot eksplozija, polna gorečega kamenja – magme, ki se ponese po površju. Lahko pa je izbruh neeksploziven, pomeni, da ognjenik izvrže tekočo lavo – kot ogenj, ki teče. Le-ta teče po pobočju ognjeniškega toka – kot reke.

Nadgradimo:

Na podlagi eksperimenta vulkanskega izbruha iz glinenih vulkanov, sem ponudila otrokom še zanimiv poskus v manjših plastenkah z ozkim grlom in v epruvetah. Postopek dela je podoben, le da damo pred pecilnim praškom nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode. Nastanejo čudovite pene, saj jih detergent veže in omogoči večje mehurčke. Priporočam poskus vulkanskega izbruha tudi v vodi, glej vodomet barv ali  podvodni vodomet.

Nekaj utrinkov iz vrtca:

IMG_0542   IMG_0559   IMG_0569   IMG_0570   IMG_0577   IMG_0580

 

 

PostHeaderIcon Gostota

Gostota je za otroke abstrakten pojem, s katerim imamo odrasli navadno težave-težko ga predstavimo otroku na preprost način. Predstavljamo vam enega od načinov, ugotovili boste, da je v resnici preprosto.

Kliknite tukaj.

 

PostHeaderIcon Voda potuje navzgor

S preprostim poskusom bomo pokazali, da voda lahko potuje tudi navzgor, hecno kajne. Iz majhnega poskusa se bomo naučili veliko. Imenitno!

Potrebujemo: krožnik z ravnim dnom in 2 do 3 cm visokim robom, manjšo svečko, barvilo, ozko visoko čašo ali kozarec z ravnim robom.

Naredimo:  Najprej na dno krožnika pritrdimo svečko, najboljše kar s plastelinom. Lahko jo pritrdimo tudi z vročim voskom, a previdno, to naj stori odrasla oseba! Nato v krožnik nalijemo vodo do roba, približno 2-3 cm. Da bo poskus bolj zanimiv, lahko to vodo malo obarvamo. Uporabimo lahko kar navadno tempera barvo. Svečko prižgemo. Svečko previdno, počasi pokrijemo z narobe obrnjenim kozarcem. Opazujemo, kaj se dogaja s plamenom. Ko plamen ugasne, začne voda vdirati v čašo in gladina se prične dvigovati. Na vrhu čaše lahko opazimo zarosene stene, to je vodna para, ki nastaja pri gorenju.

   

Razložimo: pojav, ki ga v resnici tukaj opazujemo, je gorenje. Gorenje je spajanje elementov ali spojin s kisikom (iz zraka). Pri tem se sprošča toplota, tukaj jo vidimo oz. čutimo v obliki plamena. Gorenje je popolno takrat, kadar nastajata ogljikov dioksid in vodna para, v ustreznem razmerju. Brez prisotnosti zraka oz. kisika, gorenje ni možno. Otrok to lahko hitro ugotovi iz poskusa. Lahko poskusimo narediti tako, da čašo počasi poveznemo čez plamen in potem spet oddaljimo, tako da plamen skoraj ugasne in nato ponovno zagori. Ko je čaša že poveznjena čez svečko, le ta kmalu ugasne. Ugasne takrat, ko se porabi ves kisik. Vendar v zraku ni prisoten le kisik, temveč tudi drugi plini, ki se začnejo ohlajati in krčiti. Tlak v čaši se zmanjša, je manjši od zunanjega zračnega tlaka. In to je razlog, da v kozarec steče voda in potuje navzgor. Ko se tlak v kozarcu izenači z zunanjim, zračnim, tlakom, se to dvigovanje vode tudi ustavi.