Pet čutov

Brez zvoka in svetlobe si svet težko predstavljamo in še težje se postavimo v vlogo slepega ali gluhega človeka. Spoznali bomo, kaj zvok pravzaprav je in kaj je svetloba. Spoznali pa bomo tudi poskuse, kjer uporabljamo tudi druga čutila, npr. voh, okus, tip.

Poskusi na to tematiko so sicer bolj zahtevne narave, zato bomo potrpežljivi in vztrajni. Tako bo naš trud poplačan.

PostHeaderIcon Preizkušnja čutil: okus

Poglejmo, kako bomo naše povabljence pozabavali z okušanjem.

Potrebujemo: krompir, jabolko, kumaro, banano...več vrst sadja ali zelenjave, krožniki, ruta ali šal.

Naredimo: Izbrano sadje in zelenjavo olupimo in narežemo na majhne koščke. Koščki naj si bodo čim bolj podobni. Koščke položimo na krožnik in jih pokrijemo s pokrovom. Prijatelju zaveži oči in mu daj eno kocko živila v roko, le to naj da v usta. Kdor ugane, si prisluži bonbonček :)

Razložimo: naše čutilo za okus je jezik. Na jeziku so območja, ki zaznavajo različne okuse, glej sliko spodaj. Konica jezika je občutljiva na sladek okus (RDEČA BARVA), zadnji del pa na grenak okus (ZELENA BARVA). Stranski del pa na kisel (ROŽNATA BARVA) in slan (MODRA BARVA) okus. Poksusimo lahko tudi tako, da položimo grenko živilo (npr.grenivka) na konico jezika in grenkobe ne bomo čutili.

 Vir: zrss

 

PostHeaderIcon Preizkušnja čutil: potipaj in povohaj in ugotovi kaj imam!

Zabavna dogodivščina se bo zgodila, če povabite prijatelje in jih razveselite z naslednjo nalogo.

Potrebujemo: 5 majhnih posodic, 5 različnih gostih snovi (npr. kečap, šampon, zobna pasta, med, gorčica, jogurt,marmelada...), 5 pokrovčkov ali servietkov za posodice, ruto ali šal.

Naredimo: V vsako posodico damo drugo snov in posodice pokrijemo. Prijatelju zaveži oči z ruto in z njegovim prstom pomoči v eno izmed snovi. Prijatelj naj snov na prstu najprej povoha in potipa. Okušati ne sme. Kdor bo imel bveč pravilnih ugotovitev, bo zmagovalec!

Razložimo: tudi vonj in tip sta zelo pomembni čutili pri dojemanju sveta, še posebej pri hrani, ko ugotavljamo ali je sveža ali stara je užitna...

Ste vedeli, da dejansko obstaja roža, ki smrdi...ali lepše rečeno...neprijetno diši? Res je, to je cvet raflezije, ki raste v Maleziji in ima premer 1 metra. Cvet je velik, rdeč, privlačen na oko. Vendar pa zaudarja po razpadajočem mesu.

 

PostHeaderIcon Glasbena steklenica

Gotovo ste že kdaj pihali v steklenico in pri tem občudovali zvoke, ki so nastajali izpod vaših ust.

Potrebujemo: večjo plastenko ali steklenico, posodo z vodo.

Naredimo: v plastenko nalijemo malo vode in ustje plastenke približamo tako, da pihamo tik nad odprtino. Iz plastenke poskušamo izvabiti enakomeren zvok. Nato postopoma dolivamo vodo in ponovno poskusimo s pihanjem. Poslušamo, kakšne zvoke dobimo, ugotovimo, da več imamo vode, višji je ton, ki nastaja.

Razložimo: če je nihanje počasno, vir zvoka oddaja nizke tone, če pa je nihanje hitrejše pa vir oddaja visoke tone. Z ušesom prepoznamo občutek višine zvoka, ta pa je v resnici neposredno povezan s frekvenco zvoka. Torej, za kaj gre pri plastenki? Če pihamo enakomerno mimo ustja plastenke, nastane v njej zvočno valovanje. Če pa dolivamo vodo, v resnici zmanjšujemo zračni prostor nad vodo. To je razlog, da se frekvenca zvoka povečuje, kar slišimo v obliki višjih tonov. Razlaga je vsekakor bolj primerna za osnovnošolce, malih zakajčkov s frekvencami gotovo ne bomo obremenjevali, si bodo pa zapomnili tole: več imajo vode v steklenici, lepše bo pela.

 

PostHeaderIcon Pojoča vrvica

Potrebujemo: pol metra vrvice ali sukanca, jedilno žlico, mizo in stol.

Naredimo: Žlico privežemo na približno 40cm dolgo vrvico. Prosti konec vrvi ovijemo okrog svojega prsta. Žlico spustimo tako,da bo obležala na mizi. Poslušajmo, kakšen bo zvok, ko žlica trči ob površino mize. Nato pa prst, na katerem visi žlica, vtaknemo v uho. Sklonimo se tako, da žlica zopet pade na mizo. Sedaj slišimo precej močnejši zvok, ki traja dalj časa.

Razložimo: Ko žlica prvič pade na mizo, le ta močno zaniha in zvok, ki pri tem nastane, se širi na vse strani. V uho ga ne pride prav veliko in zato je komaj slišen. Če pa imamo prst v ušesu, se zvok prenese preko vrvice in prsta v sluhovod. Zato se nam zdi, da je zven žlice močnejši in tudi dalj časa trajajoč.