Odkrivanje narave

Narava je za otroka nekaj imenitnega. Ni je stvari, v katero ne bi vtaknil svojega radovednega noska in prav je tako. Narava nam namreč ponuja izjemno veliko opazovanj, proučevanj, tako rastlin kot tudi živali in naravnih pojavov, ki jih srečamo na prav vsakem koraku.

Veliko se bomo naučili o rastlinah, o rasti, o vremenu, zraku, vodi...naučili se bomo bolj opazovati dogajanje okrog sebe pa tudi če je to sosednji travnik ali pa babičin vrt. Naučili se bomo spoštovati in čuvati naravo. To bi morala biti naloga vsakega zemljana.

PostHeaderIcon Opazovanje in raziskovanje gozda

Jesen je čudovit čas za raziskovanje gozda. Spreminjajo se barve, odpadajo plodovi. Ravno prav za raziskovalno delavnico v naravi. Peljite otroke v gozd in se pripravite na delavnico, dobili boste čudovite odzive, otroci bodo uživali.

Delavnico izvajamo v naravi, v gozdu. Temelji na doživljanju narave in dialogu o tem, kar otroci doživljajo in čutijo. Delavnico naj vodijo odrasli s svojo skupino.  V delavnico se morajo vživeti in biti prepričljivi, da jim bodo otroci »sledili«. Če je vodij več, predlagam, da si eden zapisuje odgovore otrok in jih potem, skupaj z ostalimi, strne na plakat, ki bo ostal kot spomin, refleksija...

Vsak si poišče svoje mesto in se počasi zavrti okoli svoje osi.

· Vprašamo se in se pogovorimo: katere barve sem videl? Koliko dreves sem videl? Ali so drevesa iglavci ali listavci? Ali je v tem gozdu mračno ali svetlo?

· Ozremo se v nebo. Vprašamo se in se pogovorimo: ali sedaj prevladuje ista barva kot prej, ko si se zavrtel? Katera barva prevladuje sedaj? Ali vidiš oblake, se premikajo?

· Ozremo se na tla. Vprašamo se in se pogovorimo: katera barva prevladuje sedaj? Ali čutim veter? Poslinimo prst in ugotovimo iz katere smeri piha.

Vprašamo se še: ali čutim sončno toploto? Na katerem delu telesa jo najbolj čutim? Kako se počutim ta trenutek (me zebe, me je strah, mi je prijetno...)? Imam rad naravo, gozd?

Nato si vsak izbere svoje drevo. Vsak stopi do svojega drevesa in ga skuša objeti. Tudi več otrok lahko objame isto drevo. Zapremo oči in potipamo kakšno je lubje. Deblo povonjamo. Prisluhnemo petju ptic in brenčanju žuželk v bližini drevesa. Naberemo nekaj odpadlih listov in jih shranimo za »prešanje«. Če so listi že suhi, opazujemo barve, ki jih ima. Naberemo lahko tudi storže ali druge plodove in jih odtisnemo v razvaljano glino doma. Ko se izdelek posuši, lahko opazujemo vzorce odtisov in jih ločimo med seboj.

Ogledamo si, če je v bližini drevesa kakšna žival. Žuželko lahko ulovimo in jo spravimo za nekaj minut v povečevalnico ali pa jo opazujemo pod ročno lupo.

UŽIVAJTE!

1843401607799691

vir: www.pictureslovenia.com

 

PostHeaderIcon Kreša na okenski polici

Vodna kreša je prijazna rastlina, ki jo ponavadi posadimo spomladi. Ne potrebuje posebne nege, hitro zraste. Vsebuje precej vitaminov in je tudi prijetnega okusa. Kreša je ena prvih rastlin, s katero se otrok seznani že zgodaj v otroštvu, otrokom je všeč predvsem zaradi prikupnega videza.

Pripravimo lonček s krešo. Potrebovali bomo: jogurtov lonček, voda, večji kozarec, žlica ali nož, glinen lonček za rože, globok krožnik, staro volneno nogavico in vrečko semen kreše.

Naredimo: v jogurtov lonček stresemo semena. Dolijemo vodo. Čez noč bodo semena nabreknila in vsrkala vodo. Nastane sluzasta snov. Kreša ima močan vonj, zato je dobro, če lonček pokrijemo z večjim kozarcem (npr. od kumaric). Naslednji dan poveznemo volneno nogavico čez glinen lonček za rože. Nogavico na lončku dobro zmočimo po vsej površini. Tako oblečen, moker lonček položimo na globok krožnik, tako da je obrnjen "na glavo". Lonček po vsej površini namažemo z nabreklimi semeni kreše. Izgleda, kot bi delali glazuro na torti. V krožnik dolijemo še malo vode, da zagotovimo rastlini dovolj vlage. Po nekaj dneh bo kreša zrasla v pravi zelenjavni šopek. izgleda čudovito pa še okusen je. Krešo lahko strižemo in si z njo potresemo sendvič, solato...

Razložimo: z otrokom skupaj opazujte rast rastline, povejte, da brez vode kreša ne bi zrasla. Lahko naredite vzporeden poskus,pri katerem uporabite manj vode in opazujete razliko. Dovolite otroku, da sam reže krešo in si pripravi malico, vendar  le v kolikor je vešč dela s škarjami.